Z novim šolskim letom tudi prenovljene prehranske smernice

Z začetkom šolskega leta 2024/25 so začele veljati prenovljene prehranske smernice, ki jih morajo pri načrtovanju in organizaciji prehrane upoštevati vzgojno-izobraževalni zavodi.

Z novim šolskim letom tudi prenovljene prehranske smernice

Smernice spodbujajo zdravju in okolju prijazno prehranjevanje oz. čim bolj lokalno, sezonsko, naravno pridelano in minimalno predelano hrano.

Smernice so potrdili tudi pediatri in dietetiki, spodbujale pa naj bi prehranjevanje, ki obenem ohranja in krepi zdravje otrok in mladostnikov ter je sočasno prijazno do okolja, so v posebnem letaku objavili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

To po navedbah osrednje ustanove v državi na področju javnega zdravja pomeni, da je na krožnikih kolikor je mogoče pogosto lokalna, sezonska, čim bolj naravno pridelana, minimalno predelana in nepakirana hrana. Smernice so usmerjene tudi v čim večje zmanjšanje količin zavržene hrane. Vključevanje različnih slanih in sladkih prigrizkov, posladkov, slaščic, sladkih pijač in sadnih sokov je predvideno zelo redko.

Z namenom uravnoteženosti in raznovrstnosti šolskih jedilnikov se predvideva ustrezno pogosto vključevanje živil iz posameznih skupin v ustreznih količinah, pri čemer se upoštevajo tudi lokalne značilnosti prehrane ter želje otrok, a le do mere, ko so še združljive s prehranskimi priporočili. Presežene količine soli in sladkorja ter živalskih maščob v ponujenih obrokih se bodo postopoma omejevale.

Ker naj bi bilo vključevanje sladkih pijač, sadnih sokov in sladkanih napitkov po novih smernicah strogo omejeno, se za žejo in nadomeščanje porabljenih tekočin kot najbolj primerna izbira priporoča navadna voda. Vzgojno-izobraževalni zavodi lahko nabor dopolnijo tudi s ponudbo nesladkanih čajev, vode z dodanim svežim sadjem ali zelišči, domačo nesladkano limonado in mineralne vode. V primeru daljše in bolj intenzivne športne aktivnosti se priporoča pitje z vodo razredčenih 100-odstotno sadnih sokov ali izotoničnih napitkov.

Dodatnih oz. specifičnih prehranskih potreb otrok športnikov šole in drugi zavodi niso dolžni zadostiti z organizirano prehrano. O možnostih individualne prilagoditve v takšnih primerih se morajo zato starši pozanimati v zavodu, ki ga obiskuje njihov otrok.

Prav tako zavodi otrokom in mladostnikom niso dolžni zagotavljati prilagojenih oblik prehrane, ki niso zdravstveno pogojene in so zgolj izraz prehranskih posebnosti družine. Za zagotavljanje ustrezno prilagojene dietne prehrane otroka ali mladostnika pa morajo starši pridobiti potrdilo o medicinsko pogojeni dieti, ki ga izda specialist pediater ali izbrani otrokov zdravnik.

Prinašanje hrane v zavode se po smernicah odsvetuje, na NIJZ pa kot bistveno vidijo, da starši upoštevajo pravila posameznega zavoda in na ta način podprejo tovrstno prizadevanje za zdravo in uravnoteženo prehrano.

Staršem na NIJZ tudi predlagajo, da se pozanimajo o režimu, pravilih in posebnostih organizirane prehrane v zavodu, ki ga obiskuje njihov vzdrževani član. V primeru otrokove odsotnosti je medtem pomembno, da pravočasno odjavijo obroke in tako prispevajo k manjšim količinam odpadne hrane.

Prehrana v zgodnjih letih posameznikovega razvoja po pojasnilih NIJZ močno zaznamuje prehranjevalne navade in zdravje tudi v odrasli dobi, zato je po prepričanju pristojnih nujno, da se otroke in mladostnike spodbuja k raznoliki in uravnoteženi prehrani. Zavračanje zdravju koristne hrane je namreč pogosto posledica neustreznih prehranskih navad, izbirčnosti ter neustreznega odnosa do hrane in zdravja nasploh, opozarjajo.

Ker so otroci pogosto nagnjeni k posnemanju prehranskih izbir, je pomemben tudi vzgled, ki ga otrokom dajejo odrasli. Zato je po navedbah NIJZ zelo pomembno, da starši oz. skrbniki podprejo prizadevanja vzgojno-izobraževalnega zavoda tako glede ponudbe uravnotežene prehrane ter pri osveščanju otrok in mladostnikov o zdravi prehrani ter kulturi prehranjevanja.

Še več lahko starši in skrbniki k temu prispevajo, če tudi doma načrtujejo obroke, ki bodo čim bolj sledili omenjenim smernicam. To pomeni, da obroke čim večkrat pripravijo sami iz osnovnih nepredelanih sestavin ter da se izogibajo vključevanju sladkih in slanih prigrizkov, sladkih in energijskih pijač, ocvrte hrane ipd. Pri tem je bistveno, da z zdravimi izbirami, ki so otrokom manj znane, vztrajajo čim dlje, pa tudi če jih otroci na začetku odklanjajo, so še zapisali na NIJZ.

Uredništvo:
urednistvo@adriainfo.si

 

Vesti

Vse vesti
0