Besedna zveza "fake news" zadnja leta v slovenskih medijih vse bolj pogosta
Raziskava družbe za spremljanje in analizo medijev Press Cliping je pokazala, da se besedna zveza "fake news" v slovenskih medijih pojavila vse bolj pogosto.
Koliko se med vsemi objavljenimi novicami pojavlja lažnih, pa ni znano, so sporočili iz družbe.
Omenjena besedna zveza, ki v slovenskem jeziku označuje lažne novice, se je po analizi omenjene družbe med januarjem 2018 in letošnjim septembrom v angleški in slovenski obliki v slovenskih medijih pojavila v vsaj 6056 primerih, kar je povprečno 106-krat na mesec.
"Fake news"se sicer nanaša na določene lastnosti, oblike in kakovost informacij, ki krožijo po družbenih medijih in so v zadnjih petih letih določile oziroma "oslabile" splošno raven razgledanosti in kognitivnih zmogljivosti bralstva na način, da se ob tem počutimo bolj pametne in razgledane, kot kadarkoli prej. Vzajemno pa so se v tem obdobju osiromašile in skrčile novinarske ekipe, vsebine konkretnih edicij, oddaj ter splošno zavedanje o pomenu medijev, pravijo v Press Clipingu.
Izvor fenomena lažnih novic je po njihovih navedbah povezan s komunikacijskim delovanjem nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa. Besedna zveza pa se je od leta 2018, ko so jo začeli spremljati v slovenskih medijih, v določenih obdobjih pojavljala posebej zgoščeno.
Prvo zgostitev so zaznali v drugem polletju leta 2018 in je bila povezana z nogometom, najbolj intenzivno koncentracijo so zasledili ob izbruhu pandemije covida-19 v prvi polovici leta 2020, tretjo pa z začetkom vojne v Ukrajini februarja letos. V zadnjih treh letih je torej povezana s kriznim komuniciranjem in različnimi razlagami dogodkov in situacij, ki postavljajo koordinate vsakdanjega življenja, so dodali v Press Clipingu.
O lažeh v medijih je najbolj intenzivno razsvetljevala STA, kjer je bilo v tem času zabeleženih 266 objav, le eno manj pa je uporabil spletni portal nova24tv.si (265). Obema sledita portala rtvslo.si (218) in demokracija.si (185).
Kot je še pokazala raziskava, so novinarji v klasičnih medijih v vseh teh objavah na različne načine želeli opozoriti in podučiti o lažnih novicah. Največ objav so objavili Bojan Požar (52), Peter Jančič (48), Marko Crnkovič (42), Marcel Štefančič jr. (35) in Boris Čibej (25).
