Lokalne medijske vsebine pomembna protiutež občinskim glasilom in drugim medijem

Javna RTV je za Slovenijo ključnega pomena tudi zaradi regionalnih programov, ki podrobneje pokrivajo lokalna okolja.

Lokalne medijske vsebine pomembna protiutež občinskim glasilom in drugim medijem

Te vsebine so pomembna protiutež večkrat politično zlorabljenim občinskim glasilom in drugim medijem, je v četrtek na okrogli mizi v Mariboru v okviru novinarskega festivala Naprej/Forward povedala profesorica Sandra Bašić Hrvatin.

"Regionalno in lokalno novinarstvo ne samo da je enako pomembno, ampak ima še eno posebno funkcijo, in to je, da je zelo občutljivo in dovzetno do nekaterih zgodb in problemov, ki jih nacionalni mediji, ki poskušajo ustvariti neko širšo sliko, dobesedno ignorirajo," je povedala Bašić Hrvatinova s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.

"Sicer pa v Sloveniji ni nobene zgodbe, ki bi bila samo lokalna, vsaka zgodba na nek način zadeva vse ljudi. In tudi zato je boj za javni medij in profesionalno novinarstvo boj za demokracijo. Demokracija stoji in pade na lokalni ravni. Na lokalni ravni ljudje prvi začutijo, kaj pomeni, ko družba ni več demokratična," je dodala.

Dopisnik Televizije Slovenija iz Prekmurja Bojan Peček meni, da profesionalno novinarstvo izumira. "Tako lokalna kot mainstream novica ima konkurenco v novih medijih. Ti mediji so družabna omrežja, ki prevzemajo mlado občinstvo, odkrili pa so jih tudi tisti, ki tega ne bi smeli, in so ugotovili, da se prek tega da lepo oblastovati. Na Madžarskem premier vlada s Facebookom, pri nas je bila tudi vlada, ki je vladala prek kakšnega drugega družabnega omrežja. Iz enostavnega vzroka: ker tam se samo zapiše en stavek in je vse jasno. Pa še vsi se lahko priključijo na to in so vsi vladarji. Potem ni več potreben novinar, ki bi stvari preverjal, naokoli spraševal in osvetljeval vse plati zgodbe," je povedal.

Večji optimist je novinar hrvaške HRT Ivica Grudiček, ki dela v regionalnem centru Čakovec-Varaždin. Tudi v njegov medij se je nedavno soočil s hudo krizo; veliko njegovih kolegov je izgubilo službo, a se položaj zdaj izboljšuje. "Uspeli smo se odlepiti iz sivine in verjamem, da smo končno na dobri poti, da javna televizija opravlja svojo poslanstvo. Seveda komercialni mediji narekujejo tempo, a naša prednost sta verodostojnost in drža. Ko to izgubimo, smo mrtvi," je dejal.

Potrdil je, da občinstvo zelo zanimajo lokalne vsebine in če so te profesionalno in zanimivo pripravljene, ni strahu, da ne bi bile brane, gledane ali poslušane. Zato je ključno, da izkušeni novinarji ta znanja prenašajo na mlajše generacije novinarjev, da se ohrani kakovost medijev.

Podobno je menila Sandra Bašić Hrvatin. "Pri nas pa se obnašamo, kot da so profesionalni novinarski standardi nekaj, kar si je izmislilo Društvo novinarjev Slovenije (DNS). Ne, to so standardi, ki bi morali veljati za poklic povsod!" je dejala.

Po njenih besedah bi morali biti tudi novinarji zadržani do družabnih omrežij. "Zakaj poročate o tvitih politikov? Zakaj poročate z novinarskih konferenc, na katerih vam vnaprej določijo pravila poročanja? To ni naloga novinarstva," je dejala.

Profesorica polaga upe v nove generacije novinarjev. "Nova generacija, ki bo prišla, si bo morala ponovno izboriti ta prostor in se z izkušnjami starejše generacije zavedati, da je pravice mogoče čez noč izgubiti," je še dejala na okrogli mizi na temo medijskih presečišč zunaj središča, ki je potekala v četrtek zvečer v Sodnem stolpu Mariboru v okviru festivala Naprej/Forward v organizaciji DNS.

Po tej okrogli mizi sta sledili še razpravi o meji med profesionalnostjo in navijaštvom v športnem novinarstvu ter o satiri v slovenskih medijih.

Danes se festivalsko dogajanje seli v Ljubljano. V Lutkovnem gledališču Ljubljana bosta potekala tradicionalno Medijsko ogledalo, ki bo letos okoljsko obarvano, in razprava o vplivu spletnih platform na novinarsko delo. Zvečer pa se bo tridnevni festival zaključil s podelitvijo stanovskih nagrad Čuvaj/Watchdog.

Uredništvo:
urednistvo@adriainfo.si

 

Vesti

Vse vesti
0