So delodajalci pripravljeni na pravico do odklopa?
Delodajalci morajo do sobote sprejeti ukrepe za zagotavljanje pravice do odklopa. Delodajalska združenja ocenjujejo, da so podjetja pripravljena, sindikati pa se s tem ne strinjajo povsem. Kot opozarjajo, skušajo nekateri delodajalci pravico namesto v kolektivni pogodbi urediti s pravilnikom, največji problem pa vidijo v številnih izjemah.
Slovenija je ena prvih držav, ki je z lani sprejeto novelo zakona o delovnih razmerjih uzakonila pravico do odklopa. Kot so večkrat poudarili na ministrstvu za delo, so se za to odločili, ker je "biti vedno dosegljiv" postala realnost mnogih delovnih mest, pričakovanje po nenehni dostopnosti pa ustvarja pritisk na zaposlene ter tveganje za njihovo varnost in zdravje.
Delavec skladno s pravico do odklopa v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela ne bo na razpolago delodajalcu, ta pa mora z namenom konkretizacije te pravice sprejeti ustrezne ukrepe, so pojasnili na ministrstvu.
Delodajalci morajo ukrepe sprejeti do sobote. Opredeliti jih morajo v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti oziroma podjetja. Tisti, pri katerih ni sindikata, sveta delavcev ali sindikalnega zaupnika, morajo predlog ukrepov pripraviti v okviru splošnega akta (pravilnika).
V javnem sektorju je ukrepe opredelilo ministrstvo za javno upravo, in sicer v aneksu h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, ki so ga socialni partnerji parafirali minuli petek, podpis pa je predviden ta petek, so za STA povedali na ministrstvu.
Ukrepi so univerzalne narave, med njimi so zagotavljanje ozaveščanja in izobraževanja javnih uslužbencev o pomenu pravice do odklopa ter usposabljanje vodij; usposabljanje za pravilno uporabo digitalnih orodij; ukrepi tehnične narave, kot denimo vklop nastavitve samodejnih odgovorov za čas odsotnosti; vzpostavitve opomnikov oz. obvestilnih pasic z opozorilom, da se izvaja pošiljanje e-pošte izven delovnega časa, in podobno.
Specifične ukrepe za zagotovitev pravice do odklopa, upoštevaje posebnosti določene dejavnosti, bodo medtem definirale kolektivne pogodbe posameznih dejavnosti, kolektivne pogodbe na ravni delodajalca oz. splošni akti delodajalca, v njih pa se bo lahko določilo dodatne ukrepe, so še dejali na ministrstvu.
Ukrepi izobraževalne in tehnične narave
Tudi v gospodarstvu so podjetja na pravico do odklopa pripravljena, so za STA ocenili v delodajalskih združenjih. Kot so spomnili, je bilo treba odločbe o delovnem času spoštovati že doslej, pravica pa da bo tako od sobote zgolj bolj administrirana. Podjetjem so pri pripravi ustreznih ukrepov priskočili na pomoč z različnimi izobraževanji, posveti, seminarji.
Kot so na vprašanje o vrsti sprejetih ukrepov odgovorili v Gospodarski zbornici Slovenije, so med njimi predvsem priporočila za zaposlene, npr. preusmeritev elektronske pošte in telefonskih klicev v času, ko niso na delovnem mestu, pa tudi, da se v primeru, da se e-pošto pošilja izven rednega delovnega časa, izpiše obvestilo, da naslovnik sporočila, ko ni v službi, ne bo prebral.
V Združenju delodajalcev Slovenije so navedli, da so ukrepi različni, od spodbujanja, izobraževanja in osveščanja zaposlenih in vodij v zvezi s kulturo pravice do odklopa, pa vse do tehničnih ukrepov.
V Trgovinski zbornici Slovenije so dodali, da je bilo treba določiti tudi morebitna odstopanja ali izjeme od novega pravila (na primer ob višji sili).
Ob uvajanju ukrepov so se pojavile tudi določene dileme, so jih dopolnili v Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Omenili so podjetja, ki poslujejo s partnerji iz Azije in/ali Amerike ter podjetja, ki temeljijo na kreativnih storitvah oz. proizvodih. V teh primerih je sodelavcem dopuščena prilagoditev delovnika, so izpostavili.
In medtem ko na delodajalski strani večjih težav pri uvajanju ukrepov ne navajajo, delojemalska stran opozarja, da vse vendarle ne gre tako gladko.
Ponekod socialnega dialoga sploh ni bilo
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) menijo celo, da podjetja na splošno na novost niso pripravljena, saj da so kljub dolgemu prehodnemu obdobju šele začela urejati vse potrebno. Več delodajalcev se je po dodatna pojasnila obrnilo kar na njihove sindikate. "Občutek je, da delodajalci želijo zgolj izpolniti formalne obveznosti, pogosto tudi od nas sindikatov pričakujejo, da jim pripravimo predloge in celo obrazce," so za STA povzeli v ZSSS.
Kot so tudi ugotovili na terenu, so skušali nekateri delodajalci, četudi imajo tako panožno kot podjetniško kolektivno pogodbo, pravico do odklopa urediti s pravilnikom. "Temu smo se odločno postavili po robu in opozorili na jasna določila zakona," so opisali dogajanje.
Najpogostejša težava je sicer po njihovih navedbah urejanje izjem za poseg v pravico do odklopa. Teh ne more biti toliko, kot jih predlagajo delodajalci, sploh, ker je večino primerov mogoče reševati v okviru obstoječih institutov, kot so pripravljenost na delo, dežurstvo, nadurno delo, začasna in neenakomerna razporeditev delovnega časa, so podčrtali.
Da je v nekaterih primerih na strani delodajalcev zaznati nagnjenost k temu, da se ukrepi neupravičeno določijo s splošnim aktom, so za STA potrdili tudi v Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam.
Sami so uspeli potrebne ukrepe dogovoriti v dveh kolektivnih pogodbah dejavnosti, pogajanja o dveh pa so v teku oz. se bodo pravkar začela. Več aktivnosti za urejanje ukrepov so zabeležili tudi na podjetniški ravni. "Seveda pa, žal, obstajajo tudi podjetja, za katera nam ni znano, da bi potekal kak socialni dialog o tem vprašanju, čeprav je rok že zelo blizu," so dodali.
Poudarili so še, da gre trenutno za prvi krog urejanja pravice. Ker zakon ne daje konkretnih smernic, se bo ureditev v kolektivnih pogodbah in v praksi sčasoma še razvijala, dopolnjevala in nadgrajevala, pričakujejo.
Inšpektorji bodo sprva svetovali
V primeru spora oz. očitkov delavca, da mu delodajalec ni zagotovil pravice do odklopa, bo dokazno breme glede na zakon na strani delodajalca.
Inšpektorat RS za delo bo lahko delodajalce, ki te pravice ne bodo zagotovili, kaznoval, in sicer pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, z globo v višini od 1500 do 4000 evrov; manjše delodajalce z globo v višini od 300 do 2000 evrov, delodajalce posameznike pa z globo v višini od 150 do 1000 evrov. Z globo od 150 do 1000 evrov bo lahko kaznovana tudi odgovorna oseba.
Je pa minister za delo Luka Mesec napovedal, da bo inšpektorat v prvih mesecih deloval predvsem "napotilno": "V podjetjih bo preverjal, ali so z ustreznimi ukrepi zagotovila pravico do odklopa. Če je niso, bo svetoval, na kakšen način to narediti."