Islandija s 4-dnevnimi delovnimi tedni do hitrejšega gospodarskega razvoja

Med letoma 2020 in 2022 je kar 51 odstotkov delavcev sprejelo to možnost, danes pa je ta delež verjetno še višji.

V letu 2022 je Islandija dosegla hitrejšo rast gospodarstva kot večina drugih evropskih držav, medtem ko je njena stopnja brezposelnosti ena najnižjih v Evropi. Po podatkih Inštituta za avtonomijo iz Združenega kraljestva in Islandske asociacije za trajnost in demokracijo (Alda) je krajši delovni teden, ki je bil uveden v okviru obsežnih poskusov, prinesel pozitivne učinke na celotno gospodarstvo.

Uvedba skrajšanega delovnega časa, ki je potekala med letoma 2015 in 2019, je vključevala 2.500 zaposlenih iz javnega sektorja, ki so delali od 35 do 36 ur na teden, namesto običajnih 40. Cíl poskusov je bil ohraniti ali povečati produktivnost, hkrati pa izboljšati ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem.

Rezultati so pokazali, da je produktivnost na večini delovnih mest ostala enaka ali se celo izboljšala, medtem ko se je dobro počutje zaposlenih "drastično" povečalo. Merila, kot so zaznani stres, izčrpanost in splošno zdravje, so se znatno izboljšala. To je pripeljalo do kolektivnih pogajanj sindikatov za skrajšanje delovnega časa za desettisoče zaposlenih po vsej državi.

Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (MDS) je islandskem gospodarstvu v letu 2023 uspelo zraste za 5 odstotkov, kar je ena najvišjih stopenj med bogatejšimi evropskimi gospodarstvi. To je znatno preseglo povprečno stopnjo rasti, ki je znašala le 2 odstotka v desetletju med letoma 2006 in 2015. Vendar pa MDS za Islandijo napoveduje počasnejšo rast v letošnjem in prihodnjem letu.

Zdi se, da je Islandija z uvedbo 4-dnevnega delovnega tedna našla učinkovito pot do gospodarskega uspeha, hkrati pa skrbi za dobro počutje svojih delavcev.