Brin Vovk Petrovski: Evropski in slovenski mladi up namiznega tenisa

Z Brinom smo se pogovorili o njegovih začetkih, občutkih po vpoklicu v reprezentanco, kako lovi ravnotežje med šolskimi obveznostmi s tekmovanji in treningi ter kakšni so njegovi cilji.

Kdaj in kje ste začeli trenirati namizni tenis? Ali ste zraven namiznega tenisa trenirali še kaj drugega?
Namizni tenis sem začel trenirati pri osmih letih v klubu NTK Savinja. Poleg namiznega tenisa sem v Žalcu treniral tudi nogomet.

Kako se spominjate svojih treningov v najmlajših selekcijah? Kdo je bil tisti trener, ki se vam je najbolj vtisnil v spomin?
Ko sem začel trenirati, sem užival v namiznem tenisu, saj sva trenirala skupaj z mojim dobrim prijateljem, s katerim sva se lahko veliko družila in hodila na treninge bolj zaradi zabave. Že od osmega leta je moj glavni trener Jaka Golavšek, ki je tudi zaslužen za to, da me je pripeljal do vseh uspehov, ki sem jih dosegel.

Pri sedemnajstih letih ste že postali član namiznoteniške članske reprezentance Slovenije. Kakšni so bili občutki, ko ste dobili vpoklic v reprezentanco?
Bil sem malo presenečen in obenem zelo vesel, da sem dobil priložnost tudi na članski ravni. Seveda pa to niti zdaleč še ni moj končni cilj.

Ste član kar treh slovenskih namiznoteniških reprezentanc, mladinske, mlajše članske in članske. Kako se razlikujejo sami treningi in tekme med različnimi reprezentancami?
Treniram večino časa v domačem klubu, kjer smo vsi štirje najboljši mladinci tudi klubski prijatelji, in treniramo skupaj, kar pomeni, da imamo tudi zelo dobre pogoje za vsakdanje treninge. Za članske reprezentance so pa treningi nekajkrat na leto organizirani v Ljubljani, kamor pridejo tudi najboljši slovenski člani, ali pa imamo organizirane priprave v Saarbrückenu v Nemčiji, kjer je klub, za katerega igra Darko Jorgić.

Letos ste kot četrti igralec Slovenije odšli na svetovno ekipno člansko prvenstvo v Južni Koreji, reprezentanca pa se je nato še uvrstila na letošnje olimpijske igre v Parizu, ki se začnejo julija. Kako bi opisali vašo izkušnjo v Južni Koreji in kako se boste pripravljali za olimpijske igre v Parizu?
Spremljati najboljše igralce sveta iz neposredne bližine je seveda nekaj, kar si bom zapomnil za vedno. Seveda hočem kdaj tudi zaigrati na tako pomembnih tekmovanjih, zato je tudi pomembno, da veliko treniram in tako čim bolj napredujem. Za olimpijske igre še ni popolnoma znano, kako in kaj, saj še ni potrjen 4. član, ki bo odpotoval z reprezentanco.

Katerih tekmovanj se boste udeležili?
Ravno sem odigral turnir WTT Star Contender v Ljubljani, ki je na najvišji ravni namiznega tenisa. Najbolj sem ponosen na rezultat v dvojicah, kjer sva s kolegom Miho Podobnikom igrala proti zelo močni japonski dvojici Harimoto - Matsushima, proti katerima sva izgubila z 1 proti 3 v nizih. V začetku julija pa me še čaka evropsko prvenstvo do 19 let, ki se bo odvijalo v Malmu na Švedskem.

V Sloveniji ste v absolutni kategoriji članov trenutno na vrhunskem drugem mestu, na svetovni lestvici pa ste bili uvrščeni med sto najboljših mladih igralcev namiznega tenisa. Kaj bi priporočali mlajšim navdušencem namiznega tenisa, da bi tudi oni lahko bili uspešni?
Najbolj pomembno je biti sto odstotno zbran na vsakem treningu in tudi na tekmi, ker se lahko v tem športu hitro pripetijo napake. Tekma gre hitro mimo tebe, če nisi sto odstotno osredotočiti nanjo. Seveda moraš ob igranju tudi uživati, ker tudi brez tega ne gre.

Ste dijak tretjega letnika Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo v Šolskem centru Celje. Kako usklajujete treninge, tekme in šolo?
Med tednom imam tri treninge po dvakrat dnevno in dva treninga po enkrat dnevno. To je med šolskim obdobjem, tako da se mi trening začne ob 6.20 in traja do 8.20, nato pa me trener pelje na avtobus in grem v šolo. Popoldne imam od 16.00 do 18.30 še en trening. Med vikendi je pa po navadi zasedena sobota in velikokrat tudi nedelja. Za šolo moram veliko delati, saj veliko manjkam in moram tudi prositi sošolce, da mi pošljejo redno snov.

Kaj radi počnete, ko imate prost dan?
Prostih dnevov je bolj malo, ko pa so, se jih toliko bolj razveselim. Najraje spim malo dlje, nekje do devetih ali do desetih. Nato pa, ali preberem kakšen strip ali pa odigram kakšno igro na Playstationu z bratom.

Kakšni so vaši cilji v namiznem tenisu ter na splošno v življenju? Kateri so vaši vzorniki, po katerih se zgledujete, in vam dajejo motivacijo?
Moj cilj je, da se uvrstim med najboljših sto ali najboljših petdeset igralcev na članski ravni in da zaigram v tujini. Moji trije največji vzorniki so najboljši igralec vseh časov, Kitajec Ma Long, Nemec Timo Boll, ki je levičar, in je bil eden mojih najljubših igralcev, ko sem začel igrati. Tretji vzornik je pa najboljši slovenski igralec Darko Jorgić, saj res uživam v njegovi igri, in v načinu, kako trenira. On mi daje zagon, da bi mogoče tudi jaz enkrat lahko zaigral na ravni, na kateri igra on.

Kateri trenutki v dosedanji karieri vam pomenijo največ? Kaj vam je največji zagon v namiznem tenisu?
Največ mi pomeni letošnja osvojitev 1. Slovenske namiznoteniške lige. Ob vodstvu Jake Golavška in Patrika Rosca smo s klubom NTK Savinja postali najmlajši državni prvaki v zgodovini Slovenije. Največji zagon mi dajejo uspehi, ki sem jih dosegel do zdaj. Tako tudi ugotavljam, da je vedno možnost za izboljšanje ali napredek.