GZS poziva k omilitvi posledic visokih omrežnin tudi za gospodarstvo

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je ob tem izrazila zaskrbljenost, da politika ne prepoznava pomena gospodarstva za razvoj države. Po njenem mnenju se Evropa zaveda nujnosti ohranjanja energetsko intenzivne industrije, ki proizvaja ključne materiale, kot so jeklo, kovine, steklo, kemične snovi in papir, v Sloveniji pa se gospodarstvo duši z vedno višjimi stroški.

GZS predlaga, da bi Državni zbor poleg gospodinjskih odjemalcev razbremenil tudi poslovne odjemalce z znižanjem tarifne postavke pri omrežnini za energijo. Organizacija je že pred časom predlagala začasno vrnitev prejšnjega sistema obračuna omrežnin in izvedbo celovite analize predlogov sistemskega operaterja ELES. V okviru tega bi preučili možnosti, kot so zmanjšanje števila časovnih blokov, bolj ustrezne časovne in stroškovne razlike med njimi, merjenje moči na podlagi dejansko dosežene obremenitve ter prilagoditev tarifnih postavk.

Nahtigal opozarja, da je cena električne energije za gospodarstvo v Sloveniji že dve leti višja od povprečja EU, čeprav je bila pred letom 2023 za petino nižja. Zaradi novega sistema obračuna omrežnin slovenska industrija izgublja konkurenčno prednost, ki ji je v preteklosti pomagala pri pridobivanju naročil.

Po podatkih GZS je novi sistem najbolj prizadel podjetja, priključena na visoko in srednjo napetostno omrežje. Povečanja stroškov omrežnine so v nekaterih primerih dosegla tudi 258 odstotkov pri podjetjih na visoki napetosti, na srednji napetosti pa so bili zaznani dvigi stroškov celo do 587 oziroma 986 odstotkov.

GZS opozarja, da so takšne podražitve lahko usodne za konkurenčnost podjetij v mednarodnem okolju. Zato vztraja pri zahtevi po večletnem prehodnem obdobju in postopnem dvigu tarif, ki bi podjetjem omogočil prilagoditev na nov sistem obračuna omrežnin.