Jezerski lehnjak ponovno dostopen za arhitekturne in restavratorske projekte

Lehnjak nastaja skozi stoletja s postopnim nalaganjem apnenca iz vode, ki teče čez rastline in kamenje v neokrnjenih gozdovih Jezerskega. Zaradi tega naravnega procesa ga je mogoče uporabljati brez dodatne obdelave, saj je potreben le razrez, kar ga uvršča med trajnostne gradbene materiale. Kot lokalno pridobljen kamen je odlična izbira za projekte, ki sledijo načelom trajnostne gradnje in ohranjanja kulturne dediščine.

Jezerski lehnjak že stoletja krasi arhitekturne mojstrovine v Sloveniji in tujini. Med najbolj znane primere sodijo Plečnikove arkade v Kranju, Centralna lekarna v Ljubljani, fasada v kampu Šobec in okenski okvirji na Ljubljanskem gradu. V tujini pa ga najdemo na prestižnih objektih, kot sta fasada luksuznega hotela v St. Moritzu in vodnjak v Berlinu.

Njegova trajnost in preprosta obdelava omogočata široko uporabo – od restavratorskih del do sodobne arhitekture, fasad, portalov in okrasnih elementov. "Z jezerskim lehnjakom so nastali številni arhitekturni in oblikovalski biseri, ki s svojo unikatnostjo in trajnostjo dajejo objektom brezčasen značaj," poudarja Sandi Čeferin, skrbnik ključnih strank pri Marmor Hotavlje.

Z izbiro tega kamna arhitekti ne le ohranjajo kulturno dediščino, temveč prispevajo tudi k trajnostnemu razvoju. Kot popolnoma naraven material, ki zahteva minimalno obdelavo in kratke transportne poti, predstavlja idealno rešitev za vse, ki želijo združiti estetiko, trajnost in kakovost.

Podjetje Marmor Hotavlje, ki že več kot 300 let oblikuje naravni kamen, skrbi za nadaljevanje slovenske kamnoseške dediščine. Z vrhunsko tehnologijo in inovativnim pristopom obdelujejo naravni kamen za luksuzne jahte, prestižno pohištvo ter arhitekturne projekte po vsem svetu.