Lani stočili precej manj medu
V Sloveniji so lani v primerjavi s predlani stočili manj medu, zmanjšala se je tudi prireja kravjega mleka, govejega in prašičjega mesa. Na drugi strani je porasla prireja perutninskega, ovčjega in kozjega mesa ter kokošjih jajc. Najbolj se je zmanjšal pridelek medu, za 88,1 odstotka, najbolj povečala pa prireja kokošjih jajc, za 4,8 odstotka.
Medtem ko so slovenski čebelarji v letu 2022 pridelali 2405 ton medu, so ga leto pozneje približno 285 ton, kar pomeni 88,1-odstoten padec. Lanski pridelek je ob tem približno štirikrat manjši od desetletnega povprečja.
Govejega mesa so lani priredili okoli 44.000 ton, prašičjega približno 24.000 ton, perutninskega okoli 77.000 ton, ovčjega približno 1400 ton in kozjega mesa okoli 300 ton.
Količina govejega mesa, pridobljena v klavnicah, je bila za osem odstotkov manjša kot leta 2022. Domače prireje mesa je bilo za okoli 11 odstotkov manj, prirasta v živi masi pa za okoli pet odstotkov manj. Slovenija je izvozila za približno deset odstotkov manj goved, uvozila pa jih je za okoli pet odstotkov več kot leta 2022.
Domača prireja prašičjega mesa je bila lani za okoli devet odstotkov manjša kot v letu pred tem. Stalež prašičev se je ponovno zmanjšal, število prašičev pa je bilo lani najnižje po letu 1991. Prašičjega mesa je bilo v klavnicah pridobljenega za okoli 12 odstotkov manj. Prirast v živi masi je lani v primerjavi z letom 2022 upadel za približno pet odstotkov.
Nadaljeval se je trend naraščanja števila izvoženih prašičev. V primerjavi s predlani se je povečal za okoli 24 odstotkov. Uvoz prašičev je upadel za okoli osem odstotkov. V primerjavi s predlani je bilo zaklanih za približno devet odstotkov manj prašičev.
Prireja perutninskega mesa je bila večja kot leto prej, domača prireja mesa se je povečala za okoli tri odstotke. Prireja znesenih kokošjih jajc je bila večja za 4,8 odstotka. V letu 2023 je bilo na letni ravni večje tudi število kokoši nesnic, in sicer za približno 24 odstotkov. Kokoši nesnice so znesle približno 432 milijonov jajc.
Domača prireja ovčjega mesa je bila večja za okoli pet odstotkov, kozjega pa za okoli odstotek. Pri tem je treba upoštevati, da gre pri obeh vrstah živali v primerjavi s preostalimi vrstami živali za majhne staleže živali.
Kravjega mleka se je namolzlo okoli 588 milijonov litrov, kozjega mleka okoli 1,7 milijona litrov, ovčjega mleka pa okoli 0,7 milijona litrov. Količina namolzenega kravjega mleka je bila manjša kot predlani za okoli tri odstotke.
