Poraba plina letos nad rekordno lansko raven
Poraba zemeljskega plina je lani dosegla novo rekordno raven in naj bi se letos še povečala, je opozorila Mednarodna agencija za energijo (IEA). Lanska poraba se je povečala za 2,8 odstotka oziroma 115 milijard kubičnih metrov, kar presega povprečno letno rast iz obdobja 2010–2020, ko je ta znašala dva odstotka. Zemeljski plin je lani prispeval kar 40 odstotkov k rasti povpraševanja po energiji.
Rast porabe je bila največja v azijsko-pacifiški regiji, kjer sta energetski sektor in industrija imela ključno vlogo. V Evropi je industrijska poraba plina prav tako narasla, vendar še ni dosegla predkriznih ravni.
Ponudba utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) se je lani povečala za 2,3 odstotka oziroma 13 milijard kubičnih metrov, kar je znatno manj od povprečne letne rasti, ki je med letoma 2016 in 2020 znašala osem odstotkov. K zaviranju rasti so prispevale zamude pri novih projektih in težave pri proizvodnji v državah, kot so Angola, Egipt in Trinidad in Tobago.
Letos IEA pričakuje petodstotno rast ponudbe UZP, kar pomeni dodatnih 25 milijard kubičnih metrov. Največji prispevek k rasti bo prišel iz Severne Amerike, kjer se načrtuje zagon novih projektov. Po drugi strani pa zmanjšana dobava ruskega plina po plinovodih v Evropo predstavlja izziv za trg. Ocene IEA temeljijo na predpostavki, da se ruski plin ne bo vračal na evropski trg preko plinovodov preko Ukrajine.
Medtem ko svetovno povpraševanje po plinu še naprej raste, se Evropa sooča s tesno ponudbo in pritiskom na polnjenje skladišč, kar bo ključni dejavnik za stabilnost cen in zanesljivost oskrbe v prihodnjih mesecih.
