Slovenski raziskovalci zabeležili največjo prepotovano razdaljo delfina na svetu

Ugotovitve o poti delfina po imenu Prešeren kažejo, da so ti morski sesalci veliko bolj mobilni, kot so sklepali doslej, je danes za STA povedal vodilni avtor raziskave Tilen Genov iz društva.

Slovenski raziskovalci v Piranu so v sodelovanju z italijanskimi kolegi dokumentirali pot delfina, ki je obiskal Tirensko morje, severni Jadran in Ligursko morje. Ugotovitve društva Morigenos so pred kratkim objavili tudi v znanstveni reviji Mammalian Biology, piše na spletni strani društva.

Kot še pojasnili, so leta 2020 med rednim monitoringom v Piranskem zalivu na Prešernov dan, 8. februar, prvič opazili omenjenega delfina, ki so ga zato poimenovali Prešeren. Presenečeni so ugotovili, da je priplaval iz okolice Eolskih otokov v Tirenskem morju, ki so od Pirana oddaljeni več kot 1000 kilometrov. Italijanski raziskovalci so ga namreč tam videvali med letoma 2006 in 2017.

Ko so člani društva svoje prve izsledke o tem objavili na spletni mednarodni konferenci, so se jim oglasili italijanski raziskovalci, ki delajo v Ligurskem morju. Ugotovili so, da je delfin Prešeren znova opravil izjemno dolgo pot, saj so ga šest mesecev za tem, ko je bil nazadnje pri Piranu, opazili še v Ligurskem morju.

Po pregledu fotografij naravnih oznak na njegovi hrbtni plavuti so potrdili, da je Prešeren na razdalji iz severnega Jadrana do Ligurskega morja preplaval več kot 2000 kilometrov. Gre za doslej najdaljšo zabeleženo pot pri obalnem ekotipu te vrste delfina na svetu in za drugo najdaljšo pot te vrste nasploh, so še zapisali na spletni strani društva.

"Gre za najdaljši dokumentirani primer premika pri tej vrsti. Na podlagi tega smo pregledali svetovno literaturo in ugotovili, da so te živali bolj mobilne, kot smo doslej mislili," je za STA razložil vodilni avtor raziskave Tilen Genov. Velika pliskavka sicer velja za vrsto, pri kateri je večina populacij precej zvesta svojemu domačemu območju. Kot je še dodal Genov, je pri raziskavi "šlo za kombinacijo naključja, sreče, znanja in poznavanja živali".

Kot poudarjajo v društvu, so njihove ugotovitve pomembne z vidika genskega pretoka med populacijami, kar je ključnega pomena pri dolgoročnem varstvu delfinov. Poleg tega so prepoznali tudi pomen mednarodnega sodelovanja pri varstvu biotske pestrosti. Izvedena raziskava je namreč pokazala, da je pri zagotavljanju zdravih ekosistemov nujno potrebno mednarodno sodelovanje, saj se živali premikajo preko državnih meja, je poudaril vodilni avtor raziskave.

Glavna dejavnost društva Morigenos je raziskovanje vrste velika pliskavka v severnem Jadranskem morju. Raziskovalci društva delfine v slovenskih vodah preučujejo in spremljajo zadnjih 20 let. Identificirali so več kot 400 osebkov, izmed katerih jih okoli 150 na raziskovanem območju živi stalno, ostali pa se pojavijo občasno.

S svojimi raziskovalnimi metodami ugotavljajo razširjenost in razporeditev delfinov, njihovo številčnost, socialno strukturo, rabo habitatov, prehranjevalne navade, interakcije z ribištvom in vpliv turizma.