Ameriški nogomet lahko poveča tveganje za Parkinsonovo bolezen

Parkinsonizem je težka bolezen, ki prizadene živčne celice, povezane z gibalnim sistemom, pri kateri lahko posameznik hitro izgubi vitalnost in zmožnost normalnega življenja.

Raziskovalci z Medicinske fakultete Univerze v Bostonu so proučevali 1875 igralcev, 729 od teh jih je igralo ameriški nogomet predvsem na amaterski ravni, 1146 pa so se ukvarjali z drugimi športi in so služili kot kontrolna skupina.

Izkazalo se je, da so v prvi skupini zaznali bistveno povečano tveganje za diagnozo parkinsonizma oziroma Parkinsonove bolezni. In daljša, kot je zgodovina igranja nogometa in višja, kot je raven spretnosti igralcev, večje je tveganje za razvoj teh stanj.

Kot poudarjajo avtorji raziskave, je prepoznavanje dejavnikov tveganja za Parkinsonovo bolezen nujno za zgodnjo diagnozo.

Od leta 1920 sta bila Parkinsonova bolezen in parkinsonizem, izraz se nanaša na različne motorične simptome, ki jih najdemo pri Parkinsonovi bolezni, pa tudi drugih nevroloških obolenjih, opisana pogosteje kot v preostali družbi na primer pri boksarjih.

Dokazano je bilo tudi, da imajo ponavljajoči se udarci z glavo v nogometu negativne učinke na živčni sistem in da lahko vodijo do kronične travmatične encefalopatije. Raziskave o povezavi med nogometom in Parkinsonovo boleznijo pa so precej slabe.

Ne samo, da je ta študija razkrila obstoj takšne povezave, pokazalo se je tudi, da se pojavi tudi ob upoštevanju znanih dejavnikov tveganja za Parkinsonovo bolezen. Poleg tega so zbrani podatki pokazali, da je bilo pri igralcih, ki so imeli daljšo zgodovino igranja nogometa in so igrali na višji ravni, zaznati še večjo verjetnost za diagnozo parkinsonizma.

Pri ljudeh, ki igrajo ameriški nogomet na univerzitetni ali profesionalni ravni, je bilo tveganje za razvoj Parkinsonove bolezni skoraj trikrat večje kot pri mladih nogometaših. Starost prvega stika z nogometom ni bila povezana s tveganjem za preiskovane bolezni.

"Igranje nogometa lahko prispeva k razvoju Parkinsonove bolezni, zlasti med ljudmi, ki so že ogroženi zaradi drugih dejavnikov, kot je družinska anamneza," pravi zdravnik Michael Alosco, eden od avtorjev prispevka. "Vemo pa tudi, da ne bo vsak igralec kasneje v življenju razvil nevrološke bolezni, kar pomeni, da je v igri veliko različnih dejavnikov in spremenljivk."

Znanstvenik poudarja, da so v študiji primerjali igralce v ameriškem nogometu z drugimi športniki. Prav tako je bilo dragoceno, da je večina udeležencev igrala nogomet samo na amaterski ravni, kar je v nasprotju s prejšnjimi študijami, ki so se osredotočale na profesionalne športnike.

"Prejšnje študije so se osredotočale na povezavo med ameriškim nogometom in tveganjem za kronično travmatično encefalopatijo. Vendar, kot je bilo že dolgo omenjeno pri boksarjih, lahko nogomet vpliva tudi na tveganje za druge nevrodegenerativne bolezni, vključno s Parkinsonovo boleznijo," dodaja Hannah Bruce, vodja raziskave.

Raziskovalci opozarjajo, da njihova študija ni dokončna in je predhodna.