Pljučna hipertenzija: Ko vsak vdih šteje
Pljučna arterijska hipertenzija je redka, napredujoča in smrtno nevarna bolezen, pri kateri se žile v pljučih zadebelijo in zožijo, kar močno obremeni srce. Pojavi se lahko v vseh starostnih obdobjih, tudi pri otrocih, vzroki pa so številni in ne popolnoma poznani. Osrednji simptom je težka sapa, ki se sprva pojavlja ob naporu, kasneje pa tudi v mirovanju. Pogosti so tudi utrujenost, otekle noge, vrtoglavica, omedlevica, izkašljevanje krvi in bolečine v prsnem košu.
Če se na te simptome ne odzovemo takoj, bolezen hitro napreduje in brez zdravljenja lahko vodi do odpovedi desnega srca ali smrti. Zgodnja diagnoza je torej ključna za preživetje.
Asist. dr. Polona Mlakar, specialistka pnevmologinja na kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergologijo UKC Ljubljana, pojasnjuje: »V Sloveniji imamo program pljučne trombendarterektomije za zdravljenje kronične trombembolične pljučne hipertenzije. V telesu sta dva obtoka: sistemski, kjer kri teče iz leve strani srca v organe, in pljučni, kjer kri teče iz desne strani srca v pljuča. Pri zdravih ljudeh je pljučni obtok nizkotlačen. Povišanje tlaka v pljučnem obtoku pomeni pljučno hipertenzijo.«
Zaradi nespecifičnih simptomov je diagnoza pogosto postavljena prepozno. Ključno je ozaveščanje strokovne javnosti, predvsem družinskih zdravnikov, da pomislijo tudi na pljučno hipertenzijo, zlasti pri bolnikih z dlje časa trajajočo težko sapo, ki je ni mogoče pripisati drugim kroničnim boleznim.
Vrste pljučne hipertenzije
Pokapilarna pljučna hipertenzija: Pojavi se zaradi bolezni leve strani srca.
Prekapilarna pljučna hipertenzija: Povezana je s pljučnimi boleznimi, kot so intersticijske bolezni pljuč in kronična obstruktivna pljučna bolezen. Pojavi se predvsem pri starejših bolnikih, pogosteje kadilcih.
Idiopatska pljučna arterijska hipertenzija: Neposredno prizadene pljučne arterije brez jasnega razloga, pogosteje se pojavi pri mladih ženskah v rodnem obdobju.
Kronična trombembolična pljučna hipertenzija: Pljučne arterije so zamašene zaradi krvnih strdkov po pljučni emboliji, ogroženi so torej predvsem bolniki s pridobljenimi ali prirojenimi nagnjenji za nastajanje krvnih strdkov.
Simptomi in diagnoza
Pljučno hipertenzijo pogosto zamenjajo z astmo ali post-kovidnimi simptomi, zato je diagnoza pogosto postavljena pozno. Pomembna je zgodnja postavitev diagnoze z neinvazivnimi preiskavami (EKG, rentgen, test hoje, laboratorijske preiskave, CT prsnega koša, scintigrafija pljuč), najpomembnejši pa je ultrazvok srca in desnostranska srčna kateterizacija.
Zdravljenje
Za pljučno arterijsko hipertenzijo obstajajo specifična zdravila, ki širijo pljučne arterije. Ta zdravila so učinkovita pri redkejših oblikah, kot je idiopatska pljučna hipertenzija. Pri kronični trombembolični pljučni hipertenziji je možno tudi operativno zdravljenje in zdravljenje z balonskim širjenjem pljučnih arterij.
Za zdravljenje odraslih s pljučno arterijsko hipertenzijo bo konec leta v Sloveniji na voljo novo biološko zdravilo z drugačnim načinom delovanja od doslej uporabljanih zdravil, s katerim bodo bolniki dosegli boljšo kvaliteto življenja, ker značilno izboljša obremenitveno zmogljivost.
Preprečevanje pljučne hipertenzije
Zdrav način življenja z redno telesno aktivnostjo, uravnoteženo prehrano, vzdrževanjem zdrave telesne teže in izogibanjem škodljivim razvadam pomagajo pri preprečevanju najpogostejših oblik pljučne hipertenzije.
Dogodek "Vsak vdih šteje"
Vse, ki vas zanima, kako dihajo bolniki s pljučno hipertenzijo vabimo na dogodek »Vsak vdih šteje«, ki bo v Ljubljani v petek, 17. maja 2024, med 13. in 18. uro na Prešernovem trgu in pa v sredo, 22. maja 2024, med 13. in 18. uro na Glavnem trgu v Mariboru. Na dogodku se boste lahko seznanili s pomembnostjo prepoznavanja simptomov (zadihanost ob minimalnem naporu, utrujenost, otekanje v noge, vrtoglavica, stiskanje v prsih, modrikaste ustnice itn.) in čimprejšnje postavitve diagnoze. Brez pravega podpornega zdravljenja lahko hitro napredovanje bolezni namreč pripelje do zadnje možnosti za preživetje – presaditve pljuč in/ali srca, žal včasih tudi do smrti.
Osrednja aktivnost dogodka bo šest-minutni test hoje s slamicami, prek katerega boste lahko začutili, kako je dihati s pljuči bolnika s pljučno hipertenzijo. Dihanje bolnika s pljučno hipertenzijo je namreč skoraj enako dihanju zdravega človeka z nosno ščipalko in dvema slamicama v ustih. S tem namreč otežimo dovod kisika v pljuča, zato se posameznik hitreje zadiha in zmore manj fizičnega napora.
Na dogodku bodo prisotni tudi bolniki, člani Društva za pljučno hipertenzijo Slovenije in zdravniki specialisti, ki vam bodo na voljo za vsa vprašanja in pojasnitve.
