Tudi zmerne spremembe življenjskih navad lahko upočasnijo kognitivni upad v starosti

Nova klinična raziskava potrjuje, da lahko že zmerne spremembe življenjskega sloga pomembno vplivajo na ohranjanje miselnih sposobnosti pri starejših odraslih. V okviru dvoletne študije US POINTER so raziskovalci ugotovili, da tako intenzivno vodeni kot samostojno izvedeni programi, ki vključujejo telesno dejavnost, ustrezno prehrano, kognitivni trening in družbeno udejstvovanje, prispevajo k izboljšanju delovanja možganov.

Tudi zmerne spremembe življenjskih navad lahko upočasnijo kognitivni upad v starosti

Raziskava je zajela več kot 2.000 oseb, starih med 60 in 79 let, ki so bili sicer brez kognitivnih motenj, a so imeli nezdrav življenjski slog in druge dejavnike tveganja. Ena skupina je sledila strukturiranemu programu pod nadzorom strokovnjakov, druga pa lažjemu, samostojno vodemu načrtu z občasnimi svetovanji in srečanji.

Obe skupini sta po dveh letih pokazali izboljšanje spomina, hitrosti obdelave informacij in izvršilnih funkcij, kot je sposobnost načrtovanja. Razlika v učinkih med skupinama je bila majhna, čeprav statistično pomembna. V praksi to pomeni, da tudi manj intenzivni programi lahko pomagajo, če so redni in celostno zastavljeni.

Pri tem je bila največja korist opažena prav pri izvršilnih funkcijah, medtem ko je učinek na spomin sčasoma upadel, kar nakazuje, da vadba izboljša predvsem tiste kognitivne sposobnosti, ki so najbolj občutljive za vaskularne dejavnike in splošno zdravje. Raziskovalci so tudi izpostavili, da je bila udeležba visoka, program pa dobro sprejet kljub zahtevnemu obdobju pandemije.

Primerjava z drugimi študijami, kot je finski program FINGER, kaže podobne rezultate. Ti kažejo, da je celosten pristop z različnimi dejavnostmi učinkovitejši od pasivnega spremljanja ali enostranskih posegov.

Poleg pozitivnih rezultatov pa študija opozarja tudi na omejitve: med drugim ni imela čiste kontrolne skupine, udeleženci so bili verjetno nadpovprečno motivirani in bolje digitalno pismeni, s čimer se težje presoja učinek v širši populaciji.

Znanstveniki poudarjajo, da dolgoročnih koristi še ni mogoče potrditi, saj ni jasno, ali se izboljšave ohranijo tudi po zaključku programa in ali dejansko zmanjšujejo tveganje za demenco ali druge bolezni. Prav tako bo treba še oceniti stroškovno učinkovitost bolj zahtevnih pristopov.

Z vidika javnega zdravja študija potrjuje, da tudi enostavne in dostopne spremembe življenjskih navad lahko pomenijo veliko za ohranjanje miselne prožnosti v starosti, zato so tovrstni programi lahko pomemben del strategij za zdravo staranje. Prihodnje raziskave bodo morale preučiti, kako take pristope širiti, prilagajati različnim okoljem in dolgotrajno spremljati njihove učinke.

x (35)

Priljubljeno
Vesti

Vse vesti
0